Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Sirska vladna vojska je prek državnih medijev sporočila, da je vzpostavila popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksoud v mestu Alep, kjer so se v zadnjih dneh odvijali intenzivni spopadi s kurdskimi silami. Vojska je v uradni izjavi razglasila konec varnostne operacije in prebivalce pozvala, naj zaradi lastne varnosti ostanejo na svojih domovih. Kljub uradnim poročilom o zmagi poročevalci s terena navajajo, da je v mestu še vedno slišati močno artilerijsko obstreljevanje, kar nakazuje na nestabilne razmere. Kurdske sile so kmalu zatem odločno zanikale navedbe Damaska o padcu četrti. Predstavniki kurdskih enot so sporočili, da trditve o 90-odstotnem nadzoru sirske vojske nad Šejkom Maksoudom niso resnične in da se boji na določenih točkah še nadaljujejo. Nasprotujoča si poročila obeh strani otežujejo natančno oceno dejanskega stanja na bojišču v enem ključnih sirskih mest. Razmere v Alepu ostajajo kritične, saj sta nadzor nad mestom in varnost civilnega prebivalstva podvržena nenehnim spremembam in dezinformacijam obeh udeleženih strani. Mednarodne tiskovne agencije poudarjajo, da gre za strateško pomemben del mesta, katerega usoda bo močno vplivala na nadaljnji potek konfliktov na severu Sirije.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Sirska vojska je v soboto, 10. januarja, razglasila popoln prevzem nadzora nad četrtjo Šejk Maksoud v Alepu, ki je bila zadnja kurdska trdnjava v tem mestu. Po poročanju državnih virov so vladne sile uspešno zaključile varnostno operacijo in čiščenje terena, kar pomeni konec prisotnosti kurdskih borcev na tem območju. Do stopnjevanja vojaškega pritiska je prišlo, potem ko so kurdske skupine zavrnile ultimat o predaji orožja in umiku, kar je sprožilo silovite spopade in letalske napade. Operacija se je začela sredi tedna, ko je sirska vojska kljub prvotnim dogovorom o prekinitvi ognja sprožila ofenzivo na severne dele mesta. Po navedbah sirske vojske so bili napadi odgovor na neupoštevanje zahtev po mirnem umiku kurdskih enot. Silovito obstreljevanje je povzročilo precejšnje opustošenje v soseski, poročila pa navajajo tudi civilne žrtve in novo val razseljevanja lokalnega prebivalstva, ki je ujeto med sprtima stranema. V spopadih, ki so vrhunec dosegli v petek in soboto, je po neuradnih podatkih umrlo najmanj 21 oseb, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Čeprav sirska vojska trdi, da je območje popolnoma zavzeto, se v okolici mesta še vedno sliši sporadično obstreljevanje. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere v mestu, medtem ko kurdski borci po porazu v Šejk Maksoudu kljub napovedim o obrambi soseske trenutno nimajo večjih oporišč v samem središču Alepa.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Sirska vojska je sporočila, da je osvobodila četrt Šejk Maksud v Alepu, ki je bila pod nadzorom teroristične organizacije YPG/SDG. Prebivalce so pozvali, naj ostanejo doma, saj se med njimi skrivajo pripadniki terorističnih skupin.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Vodstvo jemenskega Južnega prehodnega sveta (STC) je v petek, 9. januarja 2026, v savdski prestolnici Rijad uradno razglasilo razpustitev gibanja in vseh njegovih povezanih organov. Odločitev, ki jo je prek jemenske državne televizije naznanil generalni sekretar Abdulrahman al Sabihi, vključuje ukinitev vseh glavnih in podružničnih uradov organizacije tako v Jemnu kot v tujini. Kot glavni razlog za ta korak so predstavniki navedli oceno nedavnih dogodkov v provincah Hadramut in Al Mahra ter neuspeh pri doseganju zastavljenih ciljev gibanja, hkrati pa naj bi se pripravljali na sodelovanje v širšem južnjaškem nacionalnem dialogu. Kljub uradni objavi so se v javnosti pojavili nasprotujoči si podatki glede narave te odločitve. Tiskovni predstavnik sveta Anwar al Tamimi je namreč poudaril, da uradnih odločitev o prihodnosti gibanja ni mogoče sprejeti brez predsednika Aidarusa al Zubaidija. Tamimi je nakazal, da je bila izjava podana v okoliščinah, ko je bila delegacija sveta v Rijadu domnevno pridržana, in dodal, da bodo končne odločitve sprejeli šele po njihovi izpustitvi. Razpustitev STC, ki je dolga leta nadzoroval velik del južnega Jemna in si prizadeval za odcepitev, pomeni velik preobrat v jemenski državljanski vojni. Dogodek se odvija pod močnim vplivom Savdske Arabije, ki poskuša konsolidirati jemenske frakcije pod okriljem mednarodno priznane vlade. Ta korak bi lahko zmanjšal notranje napetosti med protihutijevskimi silami, vendar hkrati odpira vprašanja o prihodnji politični zastopanosti južnih regij Jemna.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Glavna avtocesta, ki povezuje Damask in Suejdo v južni Siriji, je bila ponovno odprta za konvoje pomoči. To je prvič po večjem izbruhu sektaškega nasilja prejšnji mesec, ki je pretresel krhko okrevanje države po skoraj 14 letih državljanske vojne. Odprtje avtoceste omogoča dostavo humanitarne pomoči v Suejdo.

Po prekinitvi ognja so se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami v Alepu ponovno začeli, ker so kurdske sile zavrnile umik iz svojih sosesk. Sirska vojska je obnovila napade na kurdska območja in trdi, da so ti napadi odgovor na kurdsko zavrnitev »predaje«. Vlada si prizadeva združiti različne skupine.

V zadnjem času sta se zgodila dva smrtonosna napada, ki naj bi ju izvedle paravojaške sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu. V napadu na vas v zahodnem Sudanu je umrlo najmanj 27 civilistov, 43 pa jih je bilo poškodovanih, poročajo prostovoljci in očividci. Dodatno naj bi sile RSF v dvodnevnem napadu na vas v regiji Kordofan na jugu Sudana ubile 32 civilistov, kar kaže na poglabljanje hudodelstev v državljanski vojni.

Članka s portalov Dailysceptic.org in Modernity.news opozarjata na razhajanje med vladajočimi in ljudstvom, kar naj bi sprožilo t.i. tiho državljansko vojno. Clive Pinder, ki ga navaja Dailysceptic.org, poudarja, da težave nastanejo, ko vlada preneha poslušati ljudi, ti pa posledično prenehajo ubogati. Oba vira menita, da je prepad med vladarji in tistimi, ki jim vladajo, že dosegel točko, ko je tiha državljanska vojna neizogibna ali se je že začela.